Obudite domeno iz karantene

Znajdete se v situaciji, ko ste želeli odpreti svojo spletno stran a ste zgroženi ugotovili, da le-ta ne dela. Ko ste panično raziskali kaj se je z vašo spletno stranjo zgodilo, ste ugotovili da vam je potekla domena in da je zdaj v karanteni. Domena bo spet vaša, zato ohranite mirne živce in ne zganjajte panike.

Če želite domeno podaljšati, je vse kar morate storiti to, da kontaktirate podjetje, ki vam je domeno registriralo, oz. vašega registrarja domene. Lahko se seveda dogovorite tudi, da vašo domeno prenese k drugemu registrarju, če s sedanjim niste zadovoljni. V bistvu vam to, da zamenjate registrarja tudi toplo priporočamo, saj če je pustil zadevo tako daleč, da vam je domena potekla, potem resnično ni pravi za vas. Dobrega in zanesljivega registrarja, ki vas ne bo pustil na cedilu lahko najdete tukaj. Če pa kljub večkratnim opozorilom o poteku vaše domene niste ukrepali, potem ste sami krivi za nastalo situacijo.

Ne pozabite, domena je v karanteni samo 30 dni. To je sicer dovolj časa, da se zmigate in podaljšate preteklo domeno. Če tega ne storite bo domena dokončno izbrisana in na voljo za registracijo tistim, ki jim je Arnes med obdobjem karantene preprečil registracijo vaše domene. Če pogledamo statistike je skoraj polovica preteklih domen registrirana že 5 minut po izbrisu.

Jugoslovanska domena .YU

Domena .yu, ki je bila s seznama dovoljenih domenskih končnic umaknjena leta 2006, je bila country code top level domain (ccTLD), torej vrhnja domena za Jugoslavijo. Nastala je leta 1989 in je bila najprej uporabljena za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ko je Jugoslavija razpadla, je domena prešla v roke Sloveniji, dokler se ni leta 1994 vrnila k Federativni Republiki Jugoslaviji. Z domeno so upravljali v Ljubljani.

Že zgoraj smo omenili, da je bila domena umaknjena s seznama šele leta 2006, čeprav se je Jugoslovanska republika v Srbijo in Črno goro preimenovala že v letu 2003. .yu sta torej zamenjali končnici .rs, ki označuje Srbijo in .me, ki označuje Črno Goro.

Kar se Slovenije tiče, smo Slovenci najprej hoteli končnico .sl, a je bila ta že zasedena kot Country code top level domain (ccTLD), torej vrhnja domena za Sierro Leone. Tudi končnice .si Slovenija ni takoj dobila, saj je bila najprej potrebna potrditev sprejema v Združene Narode, kar se je zgodilo 22. maja 1992. Tako so se prve domene z domensko končnico .si lahko registrirale v drugi polovici leta 1992.